Tako kot po številnih slovenskih krajih, so tudi v Tržiču naklonjeni pustnemu rajanju, kjer je organizacijo pustovanja prevzela Občina Tržič, izvedbo pa so zaupali naši Agenciji Media butik.  

Vremensko prijazna nedelja je v staro mestno jedro privabila množico obiskovalcev, ki so jih navdušile izvirne skupinske in posamične maske. Te so se sprehodile v pustni povorki od Hipermarketa Mercator do starega mestnega jedra. Na čelu povorke so bili člani Pihalnega orkestra Tržič, ki so se oblekli v športnike. Ne gre pozabiti, da je Tržič mesto z največ, kar 26, olimpijci. Z masko »Veder polet v veliki svet« so se predstavili tržiški vrtci, zaplesali so člani Plesnega studia Špela, zimo pa so poleg kurentov s Ptuja preganjali še strašni MC klovni iz Mladinskega centra Tržič. Zanimiva je bila tudi skupina iz OŠ Tržič in KUD Layli z masko Galaksija, ki je predstavil čudovit ples Layli zvezd. Komisijo, ki je ocenjevala in nagradila najboljše tri maske v vsaki kategoriji, pa so najbolj prepričali »Tržiški šuštarji«. »Ljudje so cenili čevlje, ki so jih izdelovali tržiški šuštarji. Delali so jih doma v svojih berštatih, ko ni bilo dela doma so pobrali svoje cvovje in odšli v štero - k drugim ljudem, da so jo delali pri njih doma. Peko je šel k vragu, šuštarji pa so ostali. Najboljši šuštarji na svetu,« pravijo tržiški šuštarji, ki so odnesli glavno denarno nagrado pred OŠ Tržič in Vrtcem Tržič. 

Med posamičnimi maskami so bili največje pozornosti deležni podmladek Lomskega ploha (smreka), zapornika in snežaki. Po razglasitvi najboljših mask, sladkanju z Mlinotestovimi krofi in rajanju z DJ Johnyjem, pa so prostor na trgu zavzeli Lomski fantje, ki so prikazali tradicionalni običaj »Vomnsk poh« ali Lomski ploh, katerega začetki segajo v leto 1927. Ta se vleče vedno takrat, kadar se od Božiča pa do pusta nobena od deklet ni poročila. Smreka predstavlja kosmatega ženina, v posmeh vsem dekletom, ki si niso uspela najti ženina. Letos je pri izvedbi Vomnskega poha sodelovalo več kot 40 domačinov, ki so skupaj opravili več kot 400 ur prostovoljnega dela. Smreka je imela 71 letnic, 112 vej, dolga je bila 35m in 10 cm, pripravljalo jo je 17 fantov, krasilo pa 11 deklet. Porabili so 46 kosov papirja, skupaj 69 m2. Na licitaciji pa je zanjo največ ponudil tržiški župan mag. Borut Sajovic.  

Kaj je »Vomnsk poh«?

Na začetku jaha nekaj konjenikov, prvi od njih nosi pustno zastavo - ”fano”, na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, v katerih se je ploh vlekel. Zastava izvira še iz leta 1927. Konjenikom sledi par konj, ki vlečeta s trakovi – ”panklni” okrašeno smreko. Za svojim kosmatim ženinom se na zapravljivčku pelje nevesta, ki bridko joka. Nevesta je v žensko poročno opravo izpred sedemdesetih let preoblečen fant.Nasploh imajo pri plohu glavno besedo fantje, dekleta jim samo naredijo pušeljce in pomagajo okrasiti smreko ter vozove. Za nevesto se pelje voz z ”muzko”, sledi ji voz z nevestino balo (postelja, skrinja). Na posebnem vozu se pelje ”ta svamnat”, to je kulisa z oknom, ob katero je prislonjena lestev, na njej pa je iz slame narejen ”dedec”. Ta svamnate so namreč fantje ponoči pod okno privezali tistim dekletom, ki so jih grdo potegnila (npr. so se zmenili za tolar, potem pa ga ni bilo, ali za razne druge ”nefer” stvari). Tudi ta običaj se v Lomu še vedno drži. Skozi okno na kulisi pa gleda osramočena ženska, ki množico okrog in okrog poliva z vodo iz kahle. Naslednji voz je voz ”babo žagata”. Na njej imata dva fanta na stolu položeno desko z narisano žensko in jo žagata na pol. Zanjo se namreč kregata. Poleg nje stoji napis: ”Na sredpostno sredo babo tud čez sredo!” Sledi jim voz z maškarami. »Fantje na licitaciji ploh prodajajo. Pri tem seveda ne gre brez bučnih pogajanj. Izkupiček fantje porabijo za likof ali nekoč za hausbal,« je še zadnjič kot Lomski fant običaj opisal Aleš Godnov in tradicijo kot »tastar tavelk fant« predal »tamladmu tavelikmu fantu« Strmškovemu Anžetu.